Trenutna situacija v Sloveniji in v svetu ni zavidljiva. Poleg vseh reakcij, pa se pojavlja tudi veliko psihičnih težav. Povečujejo se anksiozni, depresivni odzivi posameznikom. Povečuje se število konfliktov. Intrapsihičnih in medosebnih. Povečuje se število samopoškodovalnih vedenj. Število samomorov. Kaj je skupnega tem odzivom.

Kaj vse virus (ne) povzroča v človeskem organizmu je ze kar jasno. Iz prakse. Kaj vse povzroča v okolju, kako vpliva na socialno, ekonomsko, psihološko in posledično biološko blagostanje
tudi.

Strah. Jeza?

Vam dajejo moč? Ali vas hromi?
Za to gre? Kako boste regulirali svoje odzive.

1. Poskrbite za imunsko odpornost. Pazite na 5 glavnih področij.

• prehrana in prehranjevanje,
• gibanje v naravnem okolju,
• ustrezno razmerje med delom in počitkom,
• prijetni, iskreni človeški odnosi,
• mentalna higiena.

2. Ustavite se. Sedite. Vdihnite. Izdihnite. Globoko. Poočaasi. Bodite pozorni na dogajanje okoli vas. Odgovorite si na vprašanje. Ali je dogajanje okoli vas “logično”?

3. Prenesite pozornost na svojo reakcijo v zvezi z dogajanjem okoli vas. Kako reagirate intrapsihično. Kaksne so vase misli? Kaj čutite? Kje v telesu to čutite? In kaj bi najraje naredili?

4. Preverite ali je vasa vedenjska namera “logična”, ali je “prava”, dobra za vas. Ne za vse ostale. Ce je. Akcija. Ce ne, ponovite postopek.

Strah praviloma negativno vpliva na biološki sistem. Spravi vas v položaj bega, boja ali zamrznitve. Se posebej pazite na slednje.

Nadledvična žleza izloči stresni hormon kortizol. Poveča se izločanje adrenalina. Telo je pod stresom.
Nas sistem je narejen tako, da smo v tem stanju lahko samo določen čas. Potem mora v stanje umirjenost in homeostaze. Sicer zboli.

Skratka, če boste predolgo v stresnem odzivu boste fizično zboleli. Izgorelost, depresija in anksioznost so praviloma psihosomatska obolenja.

Si mislim, da si tega nobeden ne zeli, a ne?

Opisan postopek zgoraj ni tako enostaven kot se bere. Vem iz prakse. Tudi lastne.
Ko pride impulz v obliki informacije v nas sistem, le ta reagira. Včasih bolj miselno, drugič bolj čustveno, vedno ji sledi telesna in vedenjska reakcija.
Zato se za začetek zakopljimo v biologijo stresnega odziva na podlagi strahu. Ne pregloboko. Samo osnovne stvari.

Telo reagira. Na ravni živčnega sistema pošlje signal. Reagira hormonalni podsistem. Ki ponovno pošlje signal v obliki informacije. Vse do DNK- ja. Kateremu “pove” katere proteine naj tvori, da bodo ustrezno reagirali glede na prvotno informacijo iz okolja. V stresni situaciji so to praviloma proteini, ki omogočajo eno izmed treh stresnih reakcij. Bodisi beg, boj ali zamrznitev.
Tega pa nočemo a ne?

Želimo drug odziv. Za konstruktivno soočanje z nastalo (zunanjo) situacijo. Ki nas ogroža.
Ce razmišljamo z vidika prenosa informacij v našem sistemu, potem je odgovor; spremenimo informacijo našemu sistemu.

In se da. Seveda.

Za začetek umirimo avtomatski preživetveni odziv na strah. Ki ga sproži amigdala. Ki pošje signal v prefrontalni korteks, ki se potem odloči, kaj bo storil.

Da bi lahko umirili amigdalo je telo oblikovalo fenomenalni mehanizem. Dihanje.

5. Ustavite se.
Sedite.
Vdihnite. Počasi. Globoko. Dihajte ” s trebuhom”.
Izdih naj traja toliko časa kot vdih.
Ponavljajte toliko časa, da v telesu začutite umirjanje.
Potem opazujte miselni odziv. Počasi se rojevajo nove, bolj konstruktivne ideje.
Potem se pa začne. Drugačna informacija v sistem. Transformacija. Na vseh nivojih. Ko spremenimo svoje intrapsihično stanje, spremenimo svoje odzive. Ko spremenimo svoje odzive, spremenimo odzive okolja. Ker se okolje v procesu akomodacije vedno prilagoditi našim odzivom.