Depresija

Depresija ni pomanjkanje volje. Depresija je duševna motnja, bolezen, ki jo spremlja več značilnih simptomov v razpoloženj, mišljenju in vedenju. Kažejo se tudi na telesni ravni. Lahko rečemo tudi, da je stanje. Simptomi povzročijo neugodje in poslabšajo kakovost življenja. Za klinično diagnozo morajo trajati vsaj dva tedna. Kot smo že omenili, depresija ni zgolj žalost, ki pride in gre. Depresija je razpoloženjska motnja, ki vpliva na telo, razpoloženje in misli. Pri tem lahko zmoti apetit, spanec, posameznikov pogled nase in na svet okrog njega ter namesto veselja do življenja prinese obup in žalost. Pri tem lahko resno ovira normalno vsakodnevno delovanje človeka, povzroča duševne in fizične bolečine ter zahteva zdravljenje z ustrezno terapijo. Ta ljudem lahko pomaga, da ponovno najdejo veselje in dobro počutje, saj je depresija v veliki večini primerov ozdravljiva.

Poznamo več različnih vrst depresije, med najpogostejšimi so: huda depresivna motnja, distimična motnja in poporodna depresija, poznamo pa še bipolarno motnjo, prilagoditveno motnjo z depresivnim razpoloženjem ter sezonsko motnjo razpoloženja (SMR).

Vzroki za depresijo so zaenkrat še neznani, strokovnjaki pa menijo, da gre za preplet različnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj depresije pri posamezniku. Spodaj si oglejte, kateri so možni vzroki za depresijo, kako jo zdravimo, kakšni so simptomi depresije ter se poučite tudi o različnih oblikah depresije.

Depresije se ne da zgolj »odmisliti«. Ljudje včasih zmotno menijo, da lahko oseba z depresijo svoje negativne misli in občutke preprosto »odmisli«, jih zamenja z bolj pozitivnimi, se razvedri z družabnim obiskom, dobrim obrokom ali poslušanjem priljubljene glasbe. Na žalost se depresija ne umakne kar tako, simptomi lahko trajajo tedne, mesece ali celo leta. Zato je zelo pomembno, da osebe z depresijo prepoznajo slabo počutje, poiščejo pomoč, prejmejo pravo diagnozo in čimprej začnejo z zdravljenjem.

Znaki in simptomi:

Simptomi depresije se razlikujejo od osebe do osebe, odvisni pa so tudi od težavnosti depresije. Depresija spremeni mišljenje, občutke, vedenje in telesno blagostanje ljudi. Najbolj izraziti simptomi depresije so izguba interesa, izguba energije in nezmožnost občutenja veselja. Žalost kot posledica depresije je velikokrat opisana kot neizbežna in bolj boleča kot običajna žalost. Depresija je lahko tako huda, da oseba ne prepozna vseh simptomov. Mnogo simptomov je namreč odkritih šele, ko oseba prične z zdravljenjem.

Spremembe mišljenja: Eden od značilnih simptomov depresije je negativno razmišljanje. Prej običajne misli postanejo prežete z obupom in velikokrat tudi z občutki krivde in samoobtoževanjem. Osebe z depresijo so pogosto zelo samokritične, pesimistične, pri hujši obliki depresije pa imajo tudi samodestruktivne misli, ki jih je potrebno vzeti zelo resno. Depresija namreč lahko vodi tudi v misli o samomoru. Poleg negativnega razmišljanja depresija lahko povzroči tudi težave s koncentracijo in odločanjem, nekateri ljudje pa imajo tudi težave s kratkoročnim spominom.

Spremembe občutkov: Osebe z depresijo se lahko počutijo žalostne brez kakršnegakoli otipljivega vzroka. Občutijo pomanjkanje motivacije, težko se nečesa lotijo in dokončajo začete naloge. Eden od značilnih simptomov depresije je nezmožnost doživljanja veselja in sreče. Osebe z depresijo običajno niso več zmožne občutiti užitka ob prijetnih aktivnostih, pogosto so utrujeni in se čutijo upočasnjeni, spet drugi pa postanejo zelo hitro razdraženi in »tečni«, težko obvladujejo svojo jezo. Depresijo običajno spremljajo tudi občutki obupa, nemoči, nesmisla, prežemajoče žalosti, krivde in samoobtoževanja.

Spremembe vedenja: Spremembe vedenja v depresiji so odraz negativnih čustev in misli, ki jih doživljajo osebe z depresijo. Pogosto se umaknejo, se zaprejo pred svetom, postanejo apatični in nezainteresirani za aktivnosti, v katerih so poprej uživali. Zaradi kronične žalosti osebe z depresijo pogosto jočejo tudi brez razloga, nekateri se pritožujejo nad vsem ali doživljajo nepričakovane izbruhe jeze. Pogosto se umakne tudi želja po spolnosti. Nekateri ljudje z depresijo zanemarijo svoj zunanji izgled in ne skrbijo niti za osnovno higieno, saj jim lahko že umivanje zob predstavlja neverjeten napor. Osebe s hudo depresijo lahko veliko spijo, njihova produktivnost strmo pade, včasih pa celo ne morejo vstati iz postelje.

Telesne spremembe: Nekateri ljudje depresijo doživljajo predvsem skozi telesne simptome. Morda se ne zavedajo svojih negativnih misli, opazijo pa močno umanjkanje ali povečanje apetita, hudo nespečnost ali kronično utrujenost, razdražljivost, bolečine v različnih delih telesa, težave s spominom itd.  Zelo velik odstotek oseb z depresijo ima težave s spancem. Nekateri spijo cele dneve, spet drugi pa tedne ne morejo normalno zaspati. Značilno je pomanjkanje energije in volje, nekateri pa lahko doživljajo pretirano živčnost in ne morejo niti sedeti pri miru.

Zaradi izgube energije se mnoge osebe z depresijo izogibajo socialnim stikom, redni telovadbi ali vzdrževanju prejšnjih interesov. Zmanjšana aktivnost se pokaže v izgubi mišične in kostne mase, kar je povod za slabše fizično stanje. Prisotni so tudi občutki ničvrednosti, saj osebe mislijo, da niso dobre v ničemer in nikomur nič ne pomenijo. S težavo sprejemajo komplimente ali si priznajo dosežke.

Še več simptomov …

  • Zapiranje vase (npr. pred družino, prijatelji, službo ali šolo).
  • Opuščanje aktivnosti, ki so bile prej v užitek.
  • Nasilje (največkrat pri adolescentih ali priletnih osebah z depresijo).
  • Nezmožnost joka, kljub potrebi po joku.
  • Izguba spomina (npr. glede planov, kratkoročni spomin).
  • Obraz brez izraza.
  • Ponavljajoča se izguba koncentracije, strmenje v prazno.
  • Odvisnost od substanc (alkohol, droge).
  • Močna zaskrbljenost in strah.

Ker različne oblike in intenzivnosti depresije močno zmanjšajo kvaliteto življenja, je nujno, da si čimprej privoščite zdravljenje. Poleg medicinskega pogleda na motnjo, poznamo še več drugih pogledov na depresijo. Poleg psiholoških vzrokov, lahko na nastanek vplivajo tudi motnje v delovanju socialnega okolja (izguba službe, slabša gospodarska situacija, epidemija virusa), spremembe v medosebnih odnosih (partnerskih, starševskih, prijateljskih), kot tudi širše. Tudi sprememba kulturnega okolja je pogosto lahko razlog za pojav depresije.

Tudi načini zdravljenja so različni. Na antistres kliniki vam ponujamo celostni pristop k zdravljenju. Po začetnem pregledu skupaj nastavimo načrt zdravljenja, ki je prilagojenim vašim težavam in ciljem, ki jih želite doseči. Delamo celostno. Pregledamo vaš življenjski slog. Posebno pozornost namenjamo preokvirjanju mentalnih shem, ki so vas privedli v takšno stanje. Hkrati pa se zavedamo, da je potrebno urediti tudi zunanje dejavnike. Še posebej poskrbimo, da se boste sposobni drugače soočati s stresnimi dejavniki sodobnega življenja. Mentalna vadba je pri tem zelo pomembna. Poskrbimo za to, da boste imeli urejene gibalne navade, spalne navade in navade počivanja, urejene prijateljske in druge socialne odnose in urejeno prehranjevanje.

Po potrebi lahko obiščete zdravnika, ki vam bi v primeru hude oblike depresije lahko predpisal tudi ustrezna zdravila.